Preproste besede
Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temí
na križpotjih zašli
s pravega pota.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojskà,
sredi vsega tegà,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
Tišine, tišine . . .
Srca samo naj merijo čas,
kažejo pota.
(iz zbirke „Sanje živijo dalje“)
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje
zbrane od včeraj
in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev . . .
Ne kličite me nazaj! Tone Kuntner
Da te ni . . .
Hodil sem po sončnih tratah,
vprašal ptičke, kje si ti?
Pa so mi zažvrgolele
in so rekle, da te ni.
Vprašal rože sem na gredah,
kjer doma bila si ti,
pa so glavice sklonile
in so rekle, da te ni.
Vprašal sem srce še svoje,
ki kraljica si mu ti,
pa je v noči zaihtelo
in je reklo, da te ni.
Vprašal križ sem nad gomilo,
naj pove mi, kje si ti.
Križ mi gori je pokazal:
Šla je v dom nad zvezdami.
Vprašal zvezde sem blesteče,
ki od njih nebo žari.
Pa so spet odgovorile:
V raju je med angeli.
Stopil v cerkev sem domačo,
tja kjer večna luč gori.
In Gospod je spet potrdil:
V večnosti se veseli. Emil Gabrovšek
Draga mama!
Težko je najti prave besede in raje se v tihem pogovarjam s teboj. Vseeno hočem tudi na tej spletni strani prižgati svečo zate. Vsepovsod čutim tvojo prisotnost, kako me potolažiš, ko sem žalostna, kako se poveseliš in smejiš z mano, solze veselja, solze žalosti. Usmerila pa bom tudi v bodočnosti svoje življenje proti soncu, ker zelo rada živim! Buhvoni ti za ta dar!
Poljubček! In fajn se imej! Emi
