Dragi Emil,
vse življenje sem zbirala poezijo, jo pisala v zvezke. V zadnjem dolgem času, ki je zame minil sede v invalidskem vozičku, sem listala v teh zvezkih in prebirala, kar sem čez leta zbirala.
Danes ti želim podariti po tej poti nekaj teh lepih pesmi in upam, da to storim tudi v veselje in tolažbo vsem tistim, ki jim je srce težko.
Zelo te ljubim. Mama
Nate mislim
Nate mislim v siju zlate zore,
nate mislim, ko zasije dan.
Duh moj splava tja čez sinje gore
k tebi, dragi, v sončno lepi stan.
Nate mislim, ko me vetrič boža,
kadar ptički v gaju žvrgole.
Tvoj spomin mi je dehteča roža -
v vseh samotah vonja mi v srce.
Vse večere le pri tebi čujem,
k tebi me zaziblje tiha noč.
V mislih nate rože poljubujem,
saj me ziblje tvoja tajna moč.
Ljubljeni, med nama so daljave,
v daljah iščeva se noč in dan.
K meni naj te vodijo višave -
ti za mojo srečo si izbran.
(Milka Hartman)
